APDEJT.si

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

V Belemu v Braziliji se je začel vrh voditeljev v okviru 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30). Osrednja tema konference so razprave o krepitvi zavez držav glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Slovenijo na dogodku zastopa zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo podala tudi nacionalno izjavo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku bavarskega ministra Erica Beisswengerja poudarila pomen krepitve odnosov med Slovenijo in Bavarsko. Zavzela se je za nadaljnje naložbe, predvsem v panogah z visoko dodano vrednostjo, s čimer bi še dodatno spodbudili gospodarsko rast.

V ljubljanskem Mini teatru se začenja drugi del festivala Hiša strpnosti - Hiša drugih. Festival, ki je potekal že januarja, nadaljuje s poudarkom na kulturi spomina in vlogi umetnosti pri povezovanju preteklosti in sedanjosti ter posameznika in družbe. Otvoritve se bo udeležila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon in se ji zahvalil za pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini od začetka vojne. Fajon se je sestala tudi s svojim ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in podpisala sporazum o tehničnem in finančnem sodelovanju.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala javno kuhinjo v regiji Žitomir, ki s slovensko podporo petkrat tedensko pripravi 500 toplih obrokov. Obiskala je tudi rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter bolnišnico. Fajon je poudarila izjemne razvojne potrebe Ukrajine in izpostavila pomen slovenske razvojne pomoči.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala regijo Hmelnicki, kjer se je poklonila žrtvam ruske agresije. Srečala se je z guvernerjem Serhijem Tiurinom in slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je začela večdnevni obisk v Ukrajini. Namen obiska je izkazati slovensko podporo prizadevanjem za končanje vojne in dosego pravičnega miru. Med obiskom naj bi se Fajonova sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da mora Evropska unija ohraniti odgovornost po nedavni prekinitvi ognja v Gazi, pri čemer je izpostavila predlagane sankcije proti izraelskim uradnikom. Voditelji EU si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Na vrhu v Bruslju so razpravljali tudi o Ukrajini in Rusiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum v Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. Poročilo ZN navaja, da je izraelski genocid v Gazi nemogoč brez globalne vpletenosti. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila nujnost odgovornosti EU in predlagala sankcije proti izraelskim uradnikom.

Sodba Urbanu Purgarju, ki je bil obsojen zaradi groženj ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon, je postala pravnomočna. Purgarja so obsodili na pogojno kazen osem mesecev zapora zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Po poročilu komisije Peršmanhof Slovenija upa na pozitiven premik v odnosih z Avstrijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja, da je sedaj izjemna priložnost za napredek, zlasti glede dvojezičnosti v Koroški. Slovenija si želi izboljšanja pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v pogovoru z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger izpostavila neuresničene zaveze Avstrije do slovenske manjšine. Pozvala je k sistemskim rešitvam in konkretnim ukrepom na tem področju ter ponovno obsodila vandalizem na avstrijskem Koroškem.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazila podporo Slovenije vsem prizadevanjem za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti. Prizadevanja ameriškega predsednika je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po zasedanju zunanjih ministrov EU izjavila, da predlagani ukrepi proti Izraelu zaradi ravnanja v Gazi ostajajo na mizi, vendar njihovo sprejetje zaenkrat ni predvideno. Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju podprla ukrepe.

Stranka evropskih socialistov (PES) je izključila slovaško stranko Smer-SD premierja Roberta Fica iz svojih vrst. Odločitev je bila sprejeta na kongresu v Amsterdamu soglasno, potem ko je bilo članstvo stranke že pred dvema letoma suspendirano zaradi oddaljevanja od načel in vrednot PES.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na seji odbora DZ za zunanjo politiko izpostavila krhkost premirja v Gazi, ob tem pa opozorila na dileme, ki jih bo prinesla druga faza mirovnega načrta ZDA. Poudarila je, da se je treba zavedati negotovosti razmer.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila dogovor o uresničitvi prve faze mirovnega načrta za Gazo, ki temelji na predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izrazila je upanje, da bo ta dogovor vodil k uresničitvi rešitve dveh držav.

Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty se je s slovensko podpredsednico vlade in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon pogovarjal o prizadevanjih Egipta za končanje vojne v Gazi. Abdelatty je izrazil upanje, da se bo trenutni krog pogajanj končal s prekinitvijo ognja, pri čemer je Egipt poročal o 'pomembnem napredku' v teh pogajanjih.

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je udeležila ministrskega srečanja med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) v Kuvajtu. Sodelovala je na razpravi o regionalni varnosti in sodelovanju ter na panelu o sodelovanju med EU in zalivskimi državami.

Kljub pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa k ustavitvi obstreljevanja Gaze po zagotovilu Hamasa o izpustitvi talcev, je Izrael nadaljeval z napadi na mesto Gaza. Izraelska vojska je potrdila nadaljevanje ofenzive. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila odziv Hamasa na Trumpov mirovni načrt.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Generalni skupščini ZN je bil deležen bojkota številnih delegacij, vključno s slovensko. Netanjahu je zanikal, da bi Izrael v Gazi izvajal genocid, in pozval Hamas k predaji orožja. Obstoj palestinske države je označil za "nacionalni samomor" za Izrael. Govor je bil poln kljubovanja, Hamasov napad pa je označil za največji pokol po holokavstu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju neformalne ministrske mreže za Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v New Yorku pozvala Združene države Amerike k odpravi sankcij proti sodnikom in drugim uslužbencem ICC, med katerimi je tudi Slovenka Beti Hohler.

Slovenska delegacija, pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, se ni udeležila govora izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Računalniški inženir Tomaž Štih je v izjavi, ki jo je povzela Moja Dolenjska in Demokracija, izrazil mnenje, da bi bilo treba vsak evro, ki je bil doniran Palestini v času pomanjkanja sredstev za zdravljenje slovenskih otrok, izterjati iz premoženja vidnih predstavnikov zunanje politike, kot so Tanja Fajon, Robert Golob, Nataša Pirc Musar in Danilo Türk. Njegova izjava je sprožila različne odzive.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav, izrazila podporo priznanju palestinske državnosti. Opozorila je, da surova sila, ki nadomesti pravo, ne prinaša varnosti, temveč nestabilnost in radikalizacijo za prihodnje generacije.

Iranski zunanji minister Esmaeil Baghaei je izjavil, da je genocid v Gazi najtežji preizkus za Združene narode. Pozval je k odločnemu ukrepanju za uveljavljanje mednarodnega prava in kaznovanje storilcev izraelskih zločinov.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske, Tanja Fajon in Wang Yi, sta se v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama uspešno razvijajo. Ministra sta poudarila pomen multilateralizma v trenutnih svetovnih razmerah in izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko.

Po tem, ko je Slovenija prepovedala vstop Miloradu Dodiku, je Republika Srbska odgovorila z recipročnim ukrepom in prepovedala vstop predsednici Slovenije Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Urad predsednice Pirc Musar se na potezo ni posebej odzval, češ da o prepovedi še ni bil uradno obveščen. V bran Dodiku se je postavil Zmago Jelinčič.

Milorad Dodik, razrešeni predsednik Republike Srbske, je po prepovedi vstopa v Slovenijo pozval Srbe v Sloveniji, da na prihodnjih volitvah glasujejo proti vladi Roberta Goloba in podprejo Janeza Janšo, prvaka SDS.

Vlada Slovenije je uvedla sankcije Miloradu Dodiku, nekdanjemu predsedniku entitete Republika Srbska (RS). Urad predsednice Slovenije, Nataše Pirc Musar, je izjavil, da o sankcijah proti nelegalni vladi RS niso bili obveščeni. Slovenska vlada je na telefonski seji ugotovila, da je bila slovenska prepoved vstopa Dodiku izrečena "brez jasne pravne osnove in razloga". Sankcije so sprožile različne odzive, poudarja se Dodikova izguba podpore na Zahodu in izolacija Republike Srbske.

Urad predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar je sporočil, da niso bili uradno obveščeni o sankcijah, ki jih je uvedla vlada Republike Srbske proti predsednici in ministrici za zunanje zadeve Tanii Fajon. Predsednica Pirc Musar se je prvič odzvala na ukrepe oblasti Republike Srbske.

Vlada Republike Srbske je izrazila protest zaradi, kot so navedli, enostranske in politično motivirane odločitve Slovenije o prepovedi vstopa predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Kot odgovor je Vlada Republike Srbske sprejela recipročne ukrepe, ki pa niso podrobneje specificirani. Prepoved vstopa Dodiku v Slovenijo je sprožila burne odzive v Republiki Srbski.

Slovenija je uvedla sankcije Miloradu Dodiku in mu prepovedala vstop v državo zaradi prelivanja kapitala. Dodik je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je odkupil. V odgovor je vlada Republike Srbske prepovedala vstop v entiteto slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Dodik je v diplomatski ofenzivi iskal podporo v Moskvi. Pred volitvami v Sloveniji je pozval Srbe, naj glasujejo za Janeza Janšo. Dodik trdi, da sta samo on in Netanjahu persona non grata v Sloveniji.

Republika Srbska je prepovedala vstop predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici Tanji Fajon. Vlada BiH je sporočila, da sta Pirc Musar in Fajon dobrodošli v BiH, prepoved vstopa pa je ocenila kot pravno nično in dvakratno neustavno.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je obiskala spominsko obeležje za žrtve nacističnega nasilja na Peršmanhofu v občini Železna Kapla (Bad Eisenkappel) na avstrijskem Koroškem. Obisk se je zgodil šest tednov po spornem policijskem posredovanju proti mladim na tem območju. Fajonova je položila venec v spomin na žrtve nacističnega masakra.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom Peršmanove domačije na avstrijskem Koroškem izrazila upanje, da bo preiskava julijskega dogodka potekala hitreje. Pozvala bo k hitrejšim rezultatom neodvisne preiskave med srečanji v Celovcu.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je obiskal Slovenijo v soboto na uradnem obisku. Gostila ga je zunanja ministrica Tanja Fajon, s katero sta razpravljala o dvostranskih vprašanjih in sodelovanju med državama v okviru mednarodnih organizacij.

Ukrajina je napadla strateško pomemben ruski naftovod Družba v regiji Brjansk, pri čemer je nastala obsežna škoda. Ukrajinske oblasti so sporočile, da je bilo izstreljenih več kot 800 brezpilotnih letal in 13 raket na cilje v Ukrajini, kar je sprožilo ostre odzive EU in zaveznikov.

Guvernerka Centralne banke Črne gore (CBG) Irena Radović je sodelovala na 20. jubilejnem Bledskem strateškem forumu, kjer je poudarila, da integracija v evropski plačilni sistem potrjuje pripravljenost Črne gore. Na forumu je govorila o oblikovanju evropske ekonomske odpornosti, integraciji plačilnih sistemov in digitalnem evru, ob tem pa je izpostavila, da pridružitev SEPA sistemu prinaša znatne koristi za državljane in gospodarstvo Črne gore.

Katarski državni minister za zunanje zadeve, Mohammed bin Abdulaziz bin Saleh Al Khulaifi, se je v Sloveniji srečal s predsednico države Natašo Pirc Musar in podpredsednico vlade ter ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon. Pogovarjali so se o dvostranskih odnosih in razmerah v Gazi.

Guvernerka Centralne banke Črne gore (CBG) Irena Radović je na 20. jubilejnem Bledskem strateškem forumu poudarila, da bi pridružitev SEPA sistemu prinesla znatne koristi za državljane in gospodarstvo. Sodelovala je na panelu o oblikovanju evropske ekonomske odpornosti, integraciji plačilnih sistemov in digitalnem evru. Premier Črne gore v tehničnem mandatu Dritan Abazović se je udeležil sprejema, ki ga je organizirala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Minister Ibrahimović je izpostavil, da je perspektiva EU predpogoj za stabilnost regije, Črna gora pa si prizadeva za članstvo do leta 2028. Predsednik Milatović je dejal, da mora Evropa povrniti samozavest, članstvo Črne gore v EU pa bi bil pozitiven signal za regijo.

Guvernerka Centralne banke Črne gore, Irena Radović, in drugi visoki predstavniki Črne gore so se udeležili 20. Bledskega strateškega foruma v Sloveniji. Radovićeva je poudarila, da bo pridružitev SEPA sistemu prinesla pomembne koristi za državljane in gospodarstvo. Predsednik vlade Črne gore, Dritan Abazović, se je prav tako udeležil foruma, kjer je izpostavil, da je evropska perspektiva predpogoj za stabilnost regije in da je Črna gora odločena zaključiti pogajanja in postati članica EU do leta 2028. Predsednik države, Jakov Milatović, je izjavil, da mora Evropa povrniti samozavest, članstvo Črne gore v EU pa bi bil pozitiven signal za regijo.

Guvernerka Centralne banke Črne Gore (CBG) Irena Radović je na Blejskem strateškem forumu poudarila pomembnost vključitve v evropski plačilni sistem SEPA za državljane in gospodarstvo. Premier Črne Gore je izrazil odločenost države, da do leta 2028 postane članica EU, kar je ključno za stabilnost regije. Predsednik Jakov Milatović je poudaril, da mora Evropa povrniti samozavest, članstvo Črne Gore v EU pa bi bil pozitiven signal regiji. Udeleženci so razpravljali o oblikovanju evropske ekonomske odpornosti, integraciji plačilnih sistemov in digitalnem evru.

Visoki predstavniki Črne gore, vključno s premierjem Dritanom Ibrahimovićem, predsednikom Jakovom Milatovićem in guvernerko centralne banke Ireno Radović, so se udeležili 20. Blejskega strateškega foruma v Sloveniji. Poudarili so pomembnost evropske perspektive za stabilnost regije, pri čemer je Črna gora izrazila odločenost, da do leta 2028 zaključi pogajanja za članstvo v EU. Razpravljali so tudi o integraciji v evropski plačilni sistem in digitalnem evru, kar bi prineslo koristi za državljane in gospodarstvo. Milatović je poudaril, da mora Evropa povrniti samozavest in da je članstvo Črne gore v EU pozitiven signal za regijo, ter izpostavil pomen politike širitve kot odgovor na globalne izzive.

Guvernerka Centralne banke Črne gore, Irena Radović, je na Bledskem strateškem forumu poudarila pomembnost vključitve v evropski plačilni sistem SEPA za državljane in gospodarstvo. Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je izpostavil, da je politika širitve EU pomemben odgovor na globalne izzive, in da mora Evropa povrniti samozavest. Minister Ibrahimović je dodal, da je evropska perspektiva predpogoj za stabilnost regije, pri čemer je Črna gora odločena, da zaključi pogajanja in postane članica do leta 2028. Slovenija je izkazala močno podporo Črni gori na forumu.

Metod Berlec je v komentarju na portalu Demokracija izrazil kritiko nad delom vlade Roberta Goloba. Meni, da Slovenija pod njegovim vodstvom drsi v ideološki kaos, gospodarsko stagnacijo in zunanjepolitično izolacijo. Kot primer je izpostavil udeležbo na Blejskem strateškem forumu, ki naj bi bila drugorazredna.

Slovenija bo Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA) namenila dodatne 4 milijone evrov v obdobju med letoma 2025 in 2028. Sporazum sta podpisala zunanja ministrica Tanja Fajon in generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini ob robu Blejskega strateškega foruma.

V Pakistanu je v samomorilskem napadu na političnem zborovanju umrlo več deset ljudi, ubitih pa je bilo tudi 11 vojakov. V Izraelu so potekali protesti z zahtevo po izpustitvi talcev in končanju vojne v Gazi. Kitajska je na vojaški paradi predstavila novo orožje, vključno z droni in podvodnimi roboti. Hči Kim Jong Una se pripravlja na prevzem nasledstva.